Sabotin
Sabotin, ta 609 m visok hrib, se dviga strmo nad Sočo in s svojo sosedo, Sveto goro, obvladuje Goriško ravnino kot kakšen varuh.
Njegov gorski greben je razpotegnjen v dinarski smeri in zapira pot po Soški dolini. Na zahodnem delu prehaja v Goriška brda, ki so bila dolga leta odrezana od krajev na Goriškem polju, dokler niso v 80.ih letih po osimskem sporazumu zgradili t.i. osimsko cesto, ki je delno speljana po italijanskem ozemlju, in novi, cestni solkanski most, ki je nazadnje premostil do tedaj neločljivo oviro – reko Sočo. Slovani so že ob svojem prihodu hrib baje poimenovali Samotin, ker ga je struga reke Soče ločila od svojih vrstnikov.
Vrh Sabotina je bil poseljen že od prazgodovine dalje, imel pa je pomembno vlogo tudi v kasnejših zgodovinskih obdobjih. Leta 1998 so z arhološkimi izkopavanji na območju svetega Valentina odkrili ostanke nekdanje Marijine cerkve iz 16. stoletja, natančneje gre za ostanke glavne ladje, zvonika, prezbiterija, zakristije in stopnišča. Zgodovinarji vedo povedati, da je bila v preteklosti na gori vsako nedeljo maša, tukaj pa je bila tudi romarska točka za bližnjo okolico. Kasneje je njeno mesto prevzela cerkev na Sveti gori. Cerkev na Sabotinu je bila porušena konec 18. stoletja, ostanke pa je uničila tudi prva svetovna vojna. Takrat je po pobočju Sabotina namreč potekala bojna črta Soške fronte, katere sledove lahko vidimo še danes v obliki ostankov zaščitnih jarkov ter številnih kaveren. Po prvi svetovni vojni so Italijani na Sabotinu uredili muzej, kjer si je še danes mogoče ogledati piramide, ki označujejo frontno linijo ob začetku bojev na Sabotinu v prvi svetovni vojni in številne kaverne. V objektu nekdanjega muzeja je danes planinska postojanka.
Za številne je privlačen in zanimiv tudi kamniti napis na pobočju Sabotina, ki mu daje razpoznavni pečat in je vir številnih polemik med domačini. Napis se je prvič pojavil v sedemdesetih letih kot »Naš Tito«, predvsem v zadnjem času pa je deležen številnih preoblikovanj, med drugim so ga spremenili v »Naš mir in »SLO«, danes pa ponovno kraljuje prvotni napis.
Nasvet: Avto je najbolje pustiti bodisi na urejenem parkirišču pred Solkanskim mostom ali na Osimski cesti, tik nad Solkanom, takoj za utrjenim ovinkom. Od tam vodijo kamnite stopnice.