Znamenitosti

Solkanski most

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.

Reka Soča

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.

Solkanski izviri

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.

Cerkev Svetega Štefana

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.

Vojaško pokopališče

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.

Spomenik NOB

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.

Galerije

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.

Sveta gora

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.

Sabotin

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.

Solkanski most

Na svetu so številni znani mostovi kot npr. most na reki Kwai na Tajskem, v Benetkah pa Most vzdihljajev in Most Rialto. V Solkanu pa imamo najimenitnejši kamniti železniški most. Ima največji lok iz obdelanega kamna na svetu, predstavlja vrhunec znanja v mostovni gradnji in gradbenem inženirstvu na začetku 20. stoletja.
Solkanski most je bil zgrajen leta 1905 kot del železniške povezave med Trstom in Dunajem. Odlikuje ga izjemna eleganca in lahkotnost kamnite zgradbe, ki kot mavrica preskoči Sočo. Doživel je obe svetovni vojni. V prvi je bil avgusta 1916. leta miniran z 930 kg eksploziva in ob strašnem poku je lok v celoti zgrmel v Sočo. V drugi svetovni vojni je vzdržal 6 napadov zavezniških zračnih sil. Obnovili so ga Italijani leta 1927.

Zgrajen je po segmentni metodi vgrajevanja kamnitih blokov in s postopnim zaključevanjem posameznih prstanov loka. Kamnite bloke so pripeljali iz kamnoloma Cava Romana v Nabrežini in so iz školjčnega apnenca, veliki pa od 0.2 m3 do 0.7 m3. Kamnite bloke so na mesto vgradnje spuščali s posebnimi dvigali na parni pogon.

Ves postopek gradnje je vodil avstrijski inženir Leopold Oerley. Ob otvoritvi mostu 19. julija 1906. leta se je prestolonaslednik Franc Ferdinand ob 16.20 uri ustavil na samem mostu.

V prvi svetovni vojni porušeni most so obnovili Italijani. Kamnite bloke so pripeljali iz kamnolomov Chiampo pri Vicenzi, iz Nabrežine in Aviana. Za malto pa so uporabili cement iz Anhovske cementarne. Obnovljeni lok je malo tanjši od prvotnega, s samo štirimi razbremenilnimi odprtinami. Vgradili so 4.533 kamnitih blokov, zadnjega 9. decembra 1926. Slovesna otvoritev obnovljenega mostu je bila 8. avgusta 1927. leta.

Leta 1985 je dobil soseda, cestni betonski most, ki je povezal do takrat odrezana Brda s kraji na goriškem polju. Danes je železniški most pomemben element dediščine, opredeljen kot tehnični spomenik. Posebno lep postane, ko se stemni in ga osvetlijo žarometi. Stoletnico mostu smo praznovali 19. julija leta 2006.

 

Cerkev Sv. Štefana

Postavljena je nekoliko v pobočje nad glavnim trgom ob cesti in predstavlja središče nekdaj ovalno oblikovanega tabora. Pred glavno fasado se na nizkem platoju danes razvija Plenčičev trg.
Možno je, da je bila cerkev tu že kmalu po letu 1000, prvi pisni dokument, ki priča o cerkvi sv. Štefana pa je iz leta 1373. Ob svojih vdorih na Goriško so jo verjetno Turki porušili. Sedanja je bila zgrajena 1566. Bila je gotske arhitekture, o čemer priča nekaj ostankov: gotski portal na severni strani cerkve, ostanki gotskih oken na južnem zidu in deli gotskega rebrastega stropa iz lehnjaka.

Leta 1657. naj bi bila barokizirana, kar je zapisano na oboku v cerkvi.

Med prvo svetovno vojno je bila cerkev precej porušena. Ostali so le zidovi. Po vojni je bila obnovljena in tedaj so zvonik sezidali na severni strani cerkve in je po obliki podoben oglejskemu.

Zgrajena je iz pravilnih kamnitih klad in ima na severni in južni strani prizidane stranske prostore. Strogo oblikovana fasada se zgoraj zaključuje s trikotniškim zatrepom. Nad glavnim vhodom je v luneti kopija Pieta Carla da Carona iz 16. stoletja. Ladja ima v notranjščini zrcalni strop, prezbiterij je za štiri stopnice višji, v strop se pnejo svodne kape. Cerkev sta poslikala slikarja G. Moro 1941 – fresko z Vnebovzeto na stropu in Rafael Nemec 1966, ki je poslikal strop v prezbiteriju s štirimi evangelisti na stropu, na desni mučeništvo sv. Štefana, na levi sv. Rok s cerkvijo sv. Roka na pokopališču.

Cerkev ima glavni oltar, daritveni in štiri stranske oltarje. Posnemajo baročne oblike in so razen glavnega marmornatega vsi iz marmoriranega štuka. Vse tri oltarne slike je naslikal Clemente del Neri 1927. Baročen oltar iz okoli leta 1700 je delo kamnoseške kiparske delavnice Pacassi v Gorici in je posvečen sv. Štefanu. Desno spredaj je oltar sv. Janeza Krstnika, ki so ga zelo častili Langobardi. Pred njim je krstni kamen, levo spredaj oltar sv. Ane, na desni steni je Marijin oltar, na levi steni je oltar Srca Jezusovega. Daritveni oltar in prenovo prezbiterija je 1983 zasnoval arhitekt Franc Kvaternik.

Pomembnejši kipi: sv. Jožef na levi strani ob glavnem oltarju, na desni sv. Frančišek Ksaver, oba kamnita, na desnem oltarju Lurška Mati božja, na levem oltarju Srce Jezusovo, spodaj pa Jezus v grobu, ki je del nekdanjega božjega groba.

Pomembnejše slike: delo Clementeja del Nerija so slike sv. Štefana in Svetogorske Matere božje v glavnem oltarju, pa sv. Janez krščuje Jezusoa v oltarju desno spredaj in levo spredaj sv. Ana s sv. Joahimom in Marijo, v zakristiji pe še njegove podobe kreposti – vera, upanje in ljubezen. Rafael Nemec je leta 1992 naslikal podobo sv. Jožef delavec, Tone Kralj pa križanega. Trinajst postaj Križevega pota je delo neznanega slikarja.

V prezbiteriju na levi steni črna marmornata plošča govori o zidavi cerkve sv. Roka leta 1689. Na levi steni pa svetla marmornata plošča o ponovni posvetitvi cerkve sv. Štefana leta 1926. v severnem zidu je ostanek granate iz 1. svetovne vojne.

Orgle je leta 1928 izdelal A. Dernič iz Radovljice, 1940 jih je predelal valiček iz Gorice in imajo 16 registrov.

Zvonovi so trije. Veliki tehta 1930 kg, srednji 1400 kg, mali pa 895 kg.

Velikost cerkve: dolga je 32 m, široka 12 m, visoka 9,5 m, zvonik pa meri v višino 29 m.

Cerkev je bila med prvo svetovno vojno poškodovana, kasneje obnovljena, vendar kljub vsemu predstavlja nenadomestljiv element v historičnem jedru naselja in je kulturni spomenik prve kategorije. Svoj dan praznuje na god svojega zavetnika 26. decembra.